Taktična analiza: Juventus 2 - 1 Lazio, 16.krog

alt

Predstavitev postav:

Sorensen namesto Motte in Marchisio na levi strani z Aquilanijem v sredini. To so izbire Delnerija za svoj sistem 4-4-2. Zadnja linija pred Sorarijem torej sestavljajo z desne proti levi Sorensen, Bonucci, Chiellini in Grosso, vezno linijo Krasić, Melo, Aquilani in Marchisio. Napadalni dvojec je Iaquinta-Quagliarella.

Brez presenečenj Lazio trenerja Reje, ki potrdi svoje igralce in sistem. Torej 4-2-3-1, z Muslero med vratnicami, Lichtsteinerjem na desni in Cavando, ki zamenja kaznovanega Raduja, na levi strani. Poleg njiju obrambno linijo sestavljata še oba centralna branilca Biava ter Andre Dias. Dva zadnja vezna sta Brocchi ter Matulazem, ki je prevzel mesto Ledesmaja v prvi enajsterici. Mauri na desni, Hernanes na sredini in Zarate na levi, za hrbtom edinega pravega napadalca Floccarija.

alt

Taktični razvoji med tekmo:

Reja za svoj Lazio izbere nekoliko bolj 'previdno' taktiko, ki, kljub štirim ofenzivnim igralcem, v fazi brez posesti žoge stoji zelo nizko in z vsemi enajstimi igralci za žogo in veznimi igralci Juventusa ter tako računajo na hitre protinapade. Kadar nimajo možnosti za hitre protinapade Lazio poskuša zmanjšati ritem igre ter skuša držati posest žoge v svojih nogah in uporabljati svoje tehnično dobre podkovane igralce, ki jih na igrišču ni manjkalo. Zelo zadržana sta bila oba zadnja vezna Brocchi ter Matuzalem, ki sta zelo redko sodelovala v fazi napadanja. Na sliki ki sledi vidimo vse igralce Lazia, ki stojijo za žogo in vezno linijo Juventusa v svojem sistemu 4-2-3-1.

alt

Poleg že omenjenih protinapadov, v fazi s posestjo žoge Lazia, je Matuzalem tisti, ki stopi niže in se ponudi soigralcem za sprejem žoge s strani branilcev ter začne akcijo.

alt

Kadar je Juventus postavljen v obrambo igra Lazia zahteva gibanje Floccarija v prostor ter gibanje proti žogi vsaj ene od treh polšpic, ki tako omogočijo vtekanje obeh bekov za hrbtom Juventusove obrambe. Na dveh slikah ki sledita se opazi pravkar opisano gibanje po bokih, kjer akcijo zmeraj začne Matuzalem.

alt

alt

Zanimivo je videti igro Lazia v fazi brez posesti žoge, predvsem na levo stran kjer Cavanda skrbi za Krasića. Odločitev Reje je ta, da se njegovi branilci ne osredotočajo na prostor, ampak so bolj osredotočeni na pozicijo nasprotnikov. Vidimo kako Cavanda, s Sorensenom pri žogi, stoji zelo blizu Krasića in kako ga tesno drži, njegovega najbližjega soigralca v obrambi, Andre Diasa, pa ni niti blizu.

alt

Zaradi tega Krasić pride težje do žoge, vendar to povzroči, da se za njegovim hrbtom odpre veliko prostora. Shranimo si to v misli, kajti igra Cavande in cele obrambe Lazia se bo na koncu izkazala kot ključ (taktični) za zmago Juventusa. Poglejmo si na slikah ki sledijo, koliko prostora se pojavi za hrbtom Krasića zaradi takšne igre Lazia v obrambi. Ponovno z žogo v nogah Sorensena, Krasić je zelo visoko pokrit s strani Cavande. Sorensen v vertikali poda proti Iaquinti. Med podajo proti Iaquinti vidimo koliko prostora je na Diasovi levi strani in za hrbtom Cavande.

alt

alt

Kot smo rekli, tudi srednja branilca posvečata veliko pozornosti nasprotnikom. Na slikah ki sledijo vidimo kako Dias in Biava tesno držita oba napadalca Juventusa in kako je Cavanda, tudi kadar je na strani kjer ne poteka akcija, osredotočen predvsem na pokrivanje Krasića in ne na pokrivanje prostora. Rezultat tega je ogromno prostora med Diasom ter Cavando in prav v tem prostoru bo imel Krasić, v nadaljevanju akcije katero vidimo na sliki, priložnost za zadetek.

alt

Slika ki sledi prikazuje, tudi za tiste ki se ne razumejo na taktično igro obrambe, razliko Juventusovo ter Laziovo igro obrambne linije. Prioriteta zadnje linije Juventusove je ravno obratna tisti nasprotnikovi. Osredotočena je na prostor, katerega zadnja linija Lazia skozi celotno tekmo zanemarja. Zaradi tega so branilci bolj tesno skupaj, za centralno cono (nevarno cono) skrbi Sorensen, ki svoje delo opravlja drugače kot Cavanda, ter tako pusti Zarateja široko na boku in se osredotoči na prostor med njegovo pozicijo in pozicijo Bonuccija.

alt

Juventus po zadetku Chiellinija, v fazi brez posesti žoge, igra s standardno pozicijo Quagliarelle na levi strani, v nekakšnem sistemu 4-5-1 z Melom na sredini v coni Hernanesa.

alt

Takoj po zadetku se Delneri vrne na klasičen 4-4-2 tudi v fazi brez posesti.

alt

V fazi posesti žoge sta postavitev in smer gibanja običajne. Krasić visoko na desni strani, Marchisio z gibanjem proti sredini, Grosso ki se vključuje v napad in eden od napadalcev ki napada prostor na levi strani.

alt

Igra poteka večinoma po levi strani kjer so, kot smo napisali, prisotni Marchisio, Grosso in vsaj eden od dveh napadalcev. Kroženje žoge je, kljub postavitvi Lazia, dokaj tekoča in vključuje tudi oba napadalca. Quagliarella se kot zmeraj s svojim gibanjem proti žogi odlepi od nasprotnika. Kot primer pokažimo akcijo, ki pripelje do kota po katerem je zadel Chiellini. Z žogo v nogah Grossa, se Quagliarella odlepi od zadnje linije Lazia in prejme žogo, se uspe obrniti in tako napasti obrambo sinjemodrih. V nadaljevanju akcije Quagliarella poda do Iaquinte, ki razširi igro po levi strani in priigra kot.

alt

alt

Podaje proti Iaquinti so bolj v prostor in napadalec Juventusa pogosto hitro odda žogo proti soigralecm. Za primer poglejmo akcijo, ki pripelje do nevarnega strela Pepeta iz roba kazenskega prostora; akcijo z dolgo vertikalno podajo proti Iaquinti začne Bonucci, ki z enim dotikom poda do Pepeta.

alt

alt

Tekma se po dveh hitrih zadetkih odvija s točno določeno taktiko, z Juventusom ki igra na zmago ter Laziem, ki odigra bolj previdno, čaka na protinapade in ob priliki upočasni ritem tekme. Protinapade Lazia uspešno kontrolira obramba Juventusa, ki je naredila le eno individualno napako s strani Bonuccija katera je pripeljala do priložnosti Floccarija, takoj po zadetku Zarateja. Lazio je uspešnejši v poskusu uspavanja igre, predvsem ko si Juventus vzame čas za oddih in zmanjša intenzivnost presinga. Kljub temu da ne blesti v zadnjih 30ih metrih, Juventus dobiva vedno večjo pobudo in uspe sprožiti nekaj nevarnih strelov proti vratom Muslere, Lazio pa je iz minute v minuto bolj osredotočen na branjenje rezultata. Ampak ključ uspeha, ki na koncu pripelje do zasluženih treh točk, je taktična sprememba Delnerija. Sprememba, katera se opazi takoj po prihodu iz slačilnice po polčasu, že ob prvi ofenzivni akciji Juventusa. Trener beločrnih se odloči, da bo izkoristil taktično igro katero je Reja dodelil Cavandi in na splošno celi obrabni liniji Lazia. Tako Juventus s Krasićem izkoristi prostor za hrbtom Cavande. Podaje do Krasića se spremenijo: Srb ne prejme več žoge v noge da bi potem napadel nasprotnika, ampak napade prazen prostor za hrbtom Cavande, kateri, kot smo že videli, zelo agresivno pokriva Krasića in nima pomoči bližnjega branilca Diasa ki je osredotočen na pokrivanje drugig igralcev. V prvem polčasu ni bilo nobene žoge v prostor in Krasić ni nikoli stekel v prostor; v drugem polčasu pa je bila večina podaj na takšen način.

Poglejmo nekaj takšnih akcij po globinskih podajah.

Quagliarella, katerega tesno drži Dias, odda žogo nazaj proti Aquilaniju; ob tej podaji Krasić napade prostor za hrbtom Cavande  sprejme podajo Aquilanija.

alt

alt

alt

Kot vidimo v slikah ki sledijo, prostor med Diasom ter Cavando je vedno velikanski in Cavanda je zmeraj blizu Krasića. Podaja za hrbet hrbtom beka je zmeraj na voljo.

alt

Številne (ne bomo pokazali vseh, ker jih je dosti in so vse enake) so podaje za hrbet Cavande so namenjene Krasiću, ki brez žoge napada prostor. Tudi zmagoviti zadetek pade na takšen način, po odlični podaji Sissoka med obema branilcema sinjemodrih, ki sta, kot vedno, pustila ogromno prostora.

alt

Mimogrede, tudi priložnost Pepeta pride po podobni situacije, po tem ko Italijan napade prostor v Cavandini coni, tokrat z gibanjem proti centru.

alt

alt